Tel: +386 2 601 11 60            Mob: +386 40 871 845
slovenscina english
epro Svet, planet, vse na enem mestu za razvoj električne mobilnosti v Sloveniji. epro Popolno približanje obnovljivim virom energije. efutura Nova energija, nov zagon, energijski paketi prihodnosti prijazni do uporabnika. efutura Izobraževanje, prepoznavanje poslovnih idej in inovativni pristop reševanju zadanih nalog.

»Vsaka kmetija na višini med 600 in 1000 metrov bi lahko imela svojo vetrno elektrarno«

17.01.2013

Energetika.net, 17.01.2013

V Sloveniji je sicer trenutno inštaliranih 206 MW sončnih elektrarn, kar je preseglo 139 MW, kolikor se je v Akcijskem načrtu za obnovljivo energijo 2010-2020 država obvezala, da bo dosegla do leta 2020. Pri vetrnih elektrarnah je cilj 106 MW oziroma ta letos 8 MW, zdaj pa imamo v resnici inštaliranih dobrih 2 MW

V pripravi je novi energetski zakon, ki predvideva tudi določene spremembe na področju podpor za OVE. Vlada poskuša omejiti subvencioniranje odkupne cene, prav tako se poskuša dajati poudarek drugim OVE, torej tudi vetrnim elektrarnam, pojasnjuje Kosmačin. »Za vetrno energijo je podpora fiksna, pri sončni energiji pa se bo zdaj zniževala vsak mesec in bo konec leta znašala 15 centov. Že prihajamo do tega, da se cena kilovatne ure iz sončnih elektrarn približuje ceni kilovatne ure iz vetrnih elektrarn.« 

Kosmačin upa, da novela energetskega zakona ne bo šla v prazno in da se bo pri izbiri projektov letos res upoštevalo tudi tehnologije, ki zaostajajo za akcijskim načrtom, tudi vetrne elektrarne. »Slovenija je zelo zanimiva za proizvodnjo vetrne energije na večih območjih. Kljub temu, da je trenutno v Sloveniji problem umeščanja tovrstnih objektov v prostor, je treba najti presečišče med investitorji, okoljevarstveniki in ostalimi udeleženci v prostoru. Kajti ni nepremostljivih ovir, da teh vetrnih elektrarn ne bi zgradili,« pravi. Omenil je karto Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki kaže, da je veliko območij, primernih za gradnjo vetrnih elektrarn. »Tudi vsaka naša kmetija med 600 in 1000 metrov nadmorske višine bi lahko imela svojo vetrno elektrarno,« je prepričan.

»V Sloveniji imamo za 400 MW vetrnih elektrarn, ki so ali v pridobivanju gradbenega dovoljenja, v upravnem postopku, ali drugo ...,« pravi Kosmačin.

Vetrnice tudi v mestih ?

Kosmačin sicer pravi, da je v prihodnje treba raziskati tudi uporabo vetrnih elektrarn v urbanih središčih in testirati, koliko energije lahko proizvedejo vetrne elektrarne v takih območjih. Prav tako je treba razmišljati, da najprej gospodinjstva pokrijejo lastne potrebe – s tem bi bil tudi manjši pritisk na omrežje. Obenem upa, da bo Slovenija podprla gradnjo manjših vetrnic v kombinaciji s solarno tehnologijo (toplota in elektrika) in geotermalno tehnologijo (toplota). 

Glede na to, da je očitek fotovoltaiki v tem, da veliko produktov uvozimo, vidi priložnost, da pri vetrnih elektrarnah poskušamo uporabiti domače znanje in domače proizvajalce. »Spodbujati je treba tudi večjo lastno rabo proizvedene energije, kajti z vidika uporabnikov je to dosti bolj konkurenčno. Z lastno proizvodnjo bi bistveno zmanjšali ceno vetrnih elektrarn,« še meni.

Vir

E-prihodnost za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. V redu