Tel: +386 2 601 11 60            Mob: +386 40 871 845
slovenscina english
epro Svet, planet, vse na enem mestu za razvoj električne mobilnosti v Sloveniji. epro Popolno približanje obnovljivim virom energije. efutura Nova energija, nov zagon, energijski paketi prihodnosti prijazni do uporabnika. efutura Izobraževanje, prepoznavanje poslovnih idej in inovativni pristop reševanju zadanih nalog.

Viharna pot do prve vetrnice

25.05.2013

Finance; 24.05.2013

Štiri leta od okoljevarstvenega do gradbenega dovoljenja

Zemljišče, na katerem naj bi stale vetrnice, je v lasti članov tamkajšnje agrarne skupnosti. Ti so se strinjali, da ga investitorju oddajo v najem za 50 let. Sklenili so zakupno pogodbo, ki najemniku dovoljuje gradnjo, delovanje in vzdrževanje malih vetrnih elektrarn s spremljajočimi napravami, pa tudi uporabo dovoznih poti, ki jih mora vzdrževati. »Najemnina je odvisna od proizvodnje električne energije v posameznem letu in se določa vsako leto sproti,« pojasnjuje Alenka Štrucl Dovgan. 

Tedaj investitor še ni vedel, kaj ga čaka. Za območje, ki ga je vzel v najem, so značilni močna burja pa tudi južni vetrovi, ki so precej turbulentni in zahtevajo posebno previdnost. Postavil je stolpe in meril moč vetra na različnih višinah. Poskušal je ugotoviti, na kateri višini so rezultati pridobivanja energije najboljši, podatke pa je potreboval tudi zato, da bi se lahko odločil za ustrezen tip vetrnice. Leta 2005 je pridobil okoljevarstveno dovoljenje, po dolgotrajnih birokratskih postopkih, ne nazadnje so se slovenski državni organi prvič srečali z gradnjo te vrste, pa čez štiri leta še gradbeno dovoljenje za 35 vetrnih elektrarn. »Postopek je trajal leta in leta in nas nemalokrat spravil na rob obupa, saj smo morali odgovarjati na neskončna podrobna vprašanja. Takšnim razmeram se je morala prilagoditi tudi naša banka,« pravi Wilfried Klauss. 

V tem času je bil zaradi gospodarske krize s trga umaknjen tip vetrnice, ki je bil predviden za postavitev v Dolenji vasi, pridobivanje dovoljenj za nov tip vetrnice - teh naj bi bilo 20 - pa je postopek spet zavleklo. 

Končno na zemljevidu držav z vetrno energijo

Vetrnica na Griškem polju ob Dolenji vasi bo Slovenijo, ki je Bruslju napovedala, da se bosta leta 2012 pri nas vrteli dve, končno postavila na zemljevid držav z vetrno energijo. Tudi druga vetrnica, ki naj bi stala v Razdrtem, že ima gradbeno dovoljenje, vendar je nanj vložena pritožba, zato postopek stoji. Država ocenjuje, da imamo pri nas 14 morebitnih lokacij za postavitev vetrnic, vendar Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike meni, da piha primeren veter le na Primorskem in na območjih nad dva tisoč metrov, kjer pa tehnični pogoji niso primerni za gradnjo elektrarn. »Ocenjujem, da je izmed 14 lokacij primeren le veter v okolici Senožeč, vse druge lokacije na Primorskem pa so iz nacionalnega energetskega programa izločili zaradi Nature 2000,« pravi. A Natura ne prepoveduje gradnje vetrnih elektrarn. Nalaga le, da mora investitor dokazati, da z njihovo gradnjo ne bo negativno vplival na živalske in rastlinske vrste. 

Spodbude niso nujno rešitev

Zagotovljena odkupna cena električne energije za vetrne elektrarne - ta velja 15 let - je 9,54 centa za kilovatno uro, pravi Nemac. »Dozdajšnja obremenitev sredstev, ki se zbirajo iz prispevka porabnikov za obnovljive vire, je bila za vetrne elektrarne zanemarljivo majhna in bo tako tudi v prihodnje. Razlika do komercialne cene električne energije, ki je na ravni šestih centov za kilovatno uro, je namreč razmeroma majhna.« Nemac opozarja, da so spodbude upravičene le, če sočasno spodbujamo naložbe v obnovljive vire in učinkovito rabo energije ter čim večjo proizvodnjo opreme in tehnologij za to področje v Sloveniji. Predlaga, da bi analizirali slovensko industrijo in ugotovili, kaj lahko s podjetji delamo in razvijamo za domači in tuje trge. »Naj omenim vetrno turbino, ki bi jo lahko delal Litostroj, ker je zelo podobna Kaplanovi vodni turbini, lopatice, ki bi jih lahko razvil in proizvajal Seaway, varovalke Eti Izlake, zaščite Iskra in drugi. Če Sloveniji ne bo uspelo zagnati proizvodnje določene opreme za vetrne elektrarne, potem ni velike škode tudi, če z gradnjo vetrnih elektrarn sploh ne hitimo,« sklene.  

CV slovenske vetrnice

Tip vetrnice: E-70

Nazivna moč: 2,2 MW

Višina: 100 m

Premer elise: 71 m

Premer temelja vetrnice: 15 m

Višina temelja vetrnice: 2,8 m

Teža skupaj s temelji: več kot 1.500 t

E-prihodnost za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. V redu