Tel: +386 2 601 11 60            Mob: +386 40 871 845
slovenscina english
epro Svet, planet, vse na enem mestu za razvoj električne mobilnosti v Sloveniji. epro Popolno približanje obnovljivim virom energije. efutura Nova energija, nov zagon, energijski paketi prihodnosti prijazni do uporabnika. efutura Izobraževanje, prepoznavanje poslovnih idej in inovativni pristop reševanju zadanih nalog.

Nov predlog Energetskega zakona EZ-1

17.07.2013

Finance; 09.07.2013

Na obzorju vendarle razbremenitev podjetij?

Največ prahu je v zadnjih mesecih dvignil prispevek za obnovljive vire energije, ki ga plačujejo vsi porabniki električne energije. Od februarja letos je ta prispevek višji za 300 odstotkov. Razlog za dvig je luknja v proračunu za subvencije - zaradi pretirane rasti števila sončnih elektrarn v minulih letih in posledičnih obveznosti do lastnikov je bilo treba zagotoviti dodaten denar za izplačilo subvencij.

Zdaj se bo, kot kaže, tudi na tem področju premaknilo. Po novem bodo morali v blagajno za subvencije obnovljivih virov energije prispevati proizvajalci električne energije iz fosilnih in jedrskih goriv. To pomeni dodaten strošek za denimo TEŠ 6, ki bo že tako imel težave s pozitivnim poslovanjem, pa tudi za krško nuklearko. Koliko bosta ti dve družbi morali prispevati v proračun za subvencije, še ni povsem jasno, po neuradnih informacijah pa bodo družbe morale plačevati določen odstotek od vsake proizvedene megavatne ure.

Na drugi strani bodo laže zadihali veliki porabniki energije, ki se v zadnjih mesecih vse glasneje pritožujejo nad visokimi cenami električne energije. Denimo Talum, ki bi zaradi višjega prispevka za zeleno energijo letos moral namesto tri plačati deset milijonov evrov omenjenega prispevka. Kdaj konkretno se bo prispevek za podjetja znižal, še ni znano. Dodajmo, da prispevek z uredbo že zdaj lahko zniža vlada.

Obnovljivi viri: kvote postajajo resničnost

Novi energetski zakon pa bo, kot kaže, še bolj omejil subvencioniranje naložb v obnovljive vire energije. Razlog za to je predvsem prehitra rast števila sončnih elektrarn v minulih letih in posledično sesutje sheme za subvencije. Vlada je že konec minulega leta močno znižala zagotovljene odkupne cene elektrike iz fotovoltaičnih naprav, novi zakon pa predvideva, kot se je že napovedovalo, uvedbo sistema kvot. Po predlogu zakona naj bi tako agencija za energijo vsako leto do 1. oktobra objavila javni poziv in z njim investitorje povabila k prijavi projektov, ki se bodo na razpisu potegovali za subvencije.

Količina denarja, ki ga bo država namenila subvencioniranju, bo tako omejena in vnaprej znana. Doslej so namreč subvencijo dobili tako rekoč vsi investitorji, ki so prosili zanjo. Poznavalci pričakujejo, da bodo naložbe v zelene vire zato še manj privlačne, naložbe v sončne elektrarne pa so se letos zaradi znižanja odkupnih cen elektrike že skoraj povsem ustavile.

Plin bo najverjetneje dražji

Predlog zakona določa, da si morajo podjetja, ki prodajajo plin, prizadevati za zagotavljanje energetske učinkovitosti, in sicer tako, da optimizirajo porabo plina, zlasti z zagotavljanjem energetskih storitev upravljanja energije, z razvojem inovativnih formul za oblikovanje cen ali uvajanjem naprednih merilnih sistemov ali naprednih omrežij, kadar je primerno. Stroške za to plačajo končni odjemalci, piše v pojasnilu pod členom, kar najverjetneje pomeni večje zneske na položnicah za plin tako za gospodinjstva kot za podjetja, opozarjajo poznavalci.

Obvezni energetski pregledi za velika podjetja

Da bi zadostili evropski direktivi o energetski učinkovitosti, v našo zakonodajo vnašamo tudi obvezne energetske preglede za velika podjetja, ki jih bodo morala opraviti vsaka štiri leta. Industrija nad tem ni navdušena, želi si predvsem finančnih spodbud, povezanih z doseženimi učinki, in proste roke pri doseganju teh učinkov. V podjetjih, v katerih je strošek energije velik, je skrb za učinkovito rabo energije (in z njo tudi energetski pregledi) že ustaljena praksa.

Dodatna birokracija...

Obvezna uvedba energetskega pregleda jim pomeni zgolj dodatno birokracijo in prinaša niz vprašanj - od tega, kdo ga lahko opravi in kako naj bo zasnovan, do tega, kaj vse mora vsebovati. To pa zahteva dodatne uredbe, sprejemanje pripomb in usklajevanje, pravijo v industriji. Dodajajo, da je energetska učinkovitost odločilna konkurenčna prednost podjetja in da je štiri leta, kolikor jih bo na voljo med enim in drugim pregledom, premalo za izvajanje ukrepov.

...in stroški

Poleg tega prinašajo obvezni energetski pregledi dodatne stroške. Cena je odvisna predvsem od velikosti podjetja in kompleksnosti njegovih energetskih procesov, že vzpostavljenega sistema spremljanja rabe energije, potrebnih specialnih meritev in podobnega. Realna cena za kakovosten energetski pregled velikega podjetja, katerega strošek energije se giblje od milijona do 30 milijonov evrov, je od 15 do 30 tisoč evrov, pravijo poznavalci. Res pa je, da se praviloma strošek energetskega pregleda hitro povrne z izvedbo predlaganih ukrepov za doseganje prihrankov energije. Obstajajo podjetja, ki jim energetski pregled pokaže, da bi lahko stroške znižala od 25 do 30 odstotkov.

Kaj je energetski pregled

Gre za podroben pregled porabe in stroškov po posameznih energentih, opis sistema energetike, meritve, iskanje možnih izboljšav oziroma manjše porabe energije, analize tehnoloških procesov, organizacijske in investicijske predloge za manjšo porabo energije in drugo. Traja več mesecev.

Novi zakon ponuja tudi tri »nadomestne« možnosti, in sicer pregled rabe energije v okviru prostovoljnih sporazumov, izvajanje sistema upravljanja energije ali okolja, ki ga je potrdil neodvisni organ v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi, podjetje pa se lahko izogne energetskemu pregledu tudi, če je bila opravljena širša okoljska presoja, ki zajema pregled rabe energije po smernicah, ki jih določa zakon.

Vir

E-prihodnost za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. V redu